Sobotni studio je bil tokrat posvečen sodobni poeziji in ustvarjanju naših poslušalcev. Kako to združiti, porečete. Preprosto. Skupaj smo ustvarjali poezijo.

Naslov? Pravljica.

Za spodbudo še prvi verz: Bil je dan Vélikega Mačka.

Nastala je sledeča poezija, urejena striktno kronološko (in niti slučajno po kvaliteti, da ne bo zamer):

Bil je dan velikega mačka,
počutil sem se kot v vodi račka

Bil je dan velikega mačka
in vse miši so potonile, ker po Idrijci so se mu izognile
(Luka)

Bil je dan velikega mačka,
sneg je vate stresal miši,
tvoja nežna, topla tačka me lovi po kmečki hiši
(avtor neznan)

Bil je dan velikega mačka
počutil sem se kot v vodi račka,
ki plavati ne zna,
ker bila preveč sta pira dva.
(avtor neznan)

Bil je dan velikega mačka,
počutil sem se kot v vodi račka,
račka, ki leti, leti in iz ust ji tako zelo smrdi
(Hubert)

Bil je dan velikega mačka,
počutil sem se kot v vodi račka.
Ko sneg na hrbtu mi leži
in kot izolator služi mi.
(Dric & Kata)

Bil je dan velikega mačka,
v mrzli vodi plava račka,
na pijanega moža pa žena kriči,
ker že ves dan v roki pivo drži.
(avtor neznan)

Bil je dan velikega mačka,
dajta mal več muske ker preveč govorita nista prav nič
zabavne hvala
(avtor neznan)

Bil je dan velikega mačka,
kot tajkun je bil bogat,
a ko ujela ga je muca,
je ostal brez svojih gat
(avtor neznan)