Poslanec Samo Bevk v svojem poslanskem vprašanju ministrico za kulturo Majdo Širca vprašuje, kako poteka vzpostavitev nacionalnega registra žive dediščine ter koliko in kateri običaji oziroma enote živem nesnovne dediščine so že vpisane nanj.

Državni zbor je Konvencijo o varovanju nesnovne kulturne dediščine ratificiral decembra 2007, v veljavo pa je stopila konec 2008. Konvencija je bila sprejeta na Generalni konferenci Unesca oktobra leta 2003, do januarja 2010 jo je ratificiralo že 121 držav. Na reprezentativnem seznamu je danes vpisanih 166 enot iz 77 držav. Od sosednjih držav ima Hvaška vpisanih že 7 enot, Italija 2 in Madžarska 1.

Bevk je februarja 2008 takratnemu ministru za kulturo dal pobudo za vpis Laufarije in Kurentovanja na Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva pri Unescu. Takrat je  bilo rečeno, da se morajo tisti običaji, ki imajo realne možnosti za vpis na seznam svetovne dediščine najprej vpisati na nacionalni poskusni seznam oz. v register žive dediščine. Na spletni strani ministrstva za kulturo se namreč kot edina enota žive dediščine, ki je doslej vpisana v ta register, navaja Škofjeloški pasijon. Bevk je prepričan, da si to zaslužita tako cerkljanska Laufarija kot Kurentovanje na Ptujskem in Dravskem polju, v Halozah in Slovenskih goricah

Nalogo koordinatorja državne javne službe varstva žive dediščine v  Sloveniji od marca lani opravlja Inštitut za slovensko narodopisje Znanstveno-raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Prvi ukrep koordinatorja je tudi vzpostavitev registra žive dediščine Slovenije, vpis vanj pa je eden predpogojev  tudi za  pričetek postopka za vpis na Unescov seznam.

Metka Rupnik.